Dijaki in študenti

  • Zadetkov: 3389

1. Splošno o študentskem delu

Študentsko delo je, ob dodatnem zaslužku, odlična priložnost, da dijak ali študent spozna, kako deluje trg dela, se nauči, kako si delo poiskati in razvije lastne potenciale. Predvsem pa je študentsko delo priložnost, da teoretično znanje nadgradi s prakso, ki je pri iskanju zaposlitve velika prednost. Tudi delodajalci se strinjajo, da je delo med študijem dragocena izkušnja za prvo zaposlitev. Na ta način si lahko študenti po študiju zagotovijo možnost izbire med privlačnejšimi, raznolikimi, inovativnimi in tudi bolje plačanimi delovnimi mesti.

2. Pravice in prednosti za dijaka ali študenta

  • Priznavanje pokojninske dobe
    Vsa nakazila od 1. februarja 2015 naprej so osnova za priznavanje pokojninske dobe, ki se preračunava na podlagi bruto zneska na napotnici. V enem letu se študentu lahko prizna največ 12 mesecev pokojninske dobe.
  • Minimalna urna postavka
    Od 15. januarja 2022 velja nova Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del, ki določa zvišanje minimalne urne postavke za dijaško/študentsko delo na 6,17 € bruto oziroma 5,21 € neto.

    Kako so se urne postavke zviševale skozi leta si ogledaš tukaj (povezava: https://www.studentski-servis.com/studenti/novice/minimalna-urna-postavka/).

  • Prostor za preizkus različnih del
    Malo je ljudi, ki si želijo opravljati nek poklic že od malega. Študentsko delo nudi mladim idealni poligon za spoznavanje različnih del in s tem oblikovanje mladega človeka za poklic, ki ga bo opravljal z veseljem in strastjo.
  • Beleženje vseh izkušenj
    Izkušnje, ki jih dijaki in študenti pridobijo med šolanjem so zabeležene in prav pridejo takrat, ko študent išče zaposlitev, saj si lahko dokument natisne ali shrani ter priloži k svojemu življenjepisu. Od 10. februarja 2020 dalje lahko dijaki in študenti dostopajo do evidence študentskega dela EDI. Dostop je za dijake in študente možen z EMŠO in davčno številko na spletni strani https://e-di.si/
  • Večja samostojnost
    Pri delu se mladi srečajo s situacijami, ki jim niso poznane in se veliko naučijo o delovnem procesu, delovnih nalogah, komuniciranju, odnosih... Hkrati postanejo tudi finančno samostojnejši in se učijo ravnanja z denarjem.

3. Urne postavke

Pripravili smo pregled najpogostejših vrst del in okvirne urne postavke.

Trenutno najbolj plačana dela so:

- demonstrator od 7,78 €/h bruto dalje
- prevajanje od 8,20 €/h bruto dalje
- hostesno delo od 8,76 €/h bruto dalje
- poučevanje, inštrukcije od 9,74 €/h bruto dalje
- programiranje od 9,70 €/h bruto dalje
- vaditelj, učitelj plavanja od 11,41 €/h bruto dalje
- učitelj smučanja od 13,76 €/h bruto dalje.

 

Pogosta vprašanja

Za vas smo izbrali najpogostejša vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z študentskim delom in odgovore nanje. Izberite področje, ki vas zanima.
V kolikor odgovora na vaše vprašanje ne najdete, nam ga lahko pošljete (e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.) in vam bomo nanj odgovorili v najkrajšem možnem času.


Splošno

Kako se včlanim v e-Študentski Servis?

Včlaniš se lahko preko spletnega obrazca.

Kaj je EMŠO in kaj davčna številka?

Enotna matična številka občana (EMŠO) je osebna identifikacijska številka v Republiki Sloveniji. EMŠO je naveden na osebni izkaznici, potnemu listu in drugih javnih listinah.
Davčno številko mora imeti vsak zavezanec za davek in se uporablja v zvezi z vsemi davki. Sestavljena je iz osmih številk. Informacije o dodelitvi davčne številke za tujce.

Kako poteka delo preko študentskega servisa?

kako-poteka

Kaj je treba vedeti pred začetkom dela?

Pred začetkom dela je potrebno naročiti napotnico, s podjetjem pa se natančno dogovoriti o:

  • -plačilu (plačilo za delo, uvajanje, obračunavanje stimulativnega dela, inventurni manko ...),
  • -trajanju dela,
  • -zahtevah, dodatnih pogojih, internih pravilih v podjetju,
  • -o datumu - roku, v katerem bo nakazilo oz. plačilo.

Pomembno je tudi, da podjetje ob začetku dela potrdi napotnico. To pomeni, da jo elektronsko podpiše.
Lahko se pozanimaš, kako redno plačuje podjetje in pred začetkom dela na www.neplacniki.info preveriš, če je podjetje na seznamu neplačnikov študentskega dela.

Kaj naredim v primeru nesoglasja s podjetjem?

Jasen in natančen dogovor pred začetkom dela je nujno potreben, da med samim delom ali po njegovem zaključku ne pride do nesoglasij.

Če meniš, da podjetje ne izpolnjuje dogovora, sklenjenega pred začetkom dela, nam to javi na e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Nastopili bomo v vlogi mediatorja med tabo in podjetjem in skušali rešiti nastali nesporazum.

Kje dobim odločbo o rezidenstvu Republike Slovenije, če sem tujec?

Če prihajaš iz tujine in bi si rad/a uredil/a rezidentstvo v Sloveniji, dobiš odločbo na Finančnem uradu Republike Slovenije (FURS).

Na FURS-u izpolniš vprašalnik in odločbo prejmeš na dom v roku 14 dni (v nekaterih primerih je potrebno počakati do 3 mesecev).

Ko prejmeš odločbo, javi in naslednjič boš prejel/a nakazilo v celotnem znesku brez odvedene dohodnine (odšteje se le 15,5 % za pokojninsko in invalidsko zavarovanje).


Napotnice

Kaj je napotnica in kdaj jo moram dvigniti?

Napotnica je pravna podlaga za delo prek študentskega servisa, zato jo je treba naročiti pred začetkom dela. Zelo pomembno je, da napotnico naročiš pravočasno, saj gre v nasprotnem primeru za delo 'na črno', v primeru inšpekcijskega pregleda pa bo kazen dobilo podjetje in študent.

Napotnico lahko naročiš preko interneta.

Kako prejmem napotnico?

Ko ti bomo izdali napotnico, boš prejel/a SMS s povezavo do napotnice (odpre se ti PDF), vidna in dostopna pa je tudi na spletu.

Kako podjetje potrdi e-napotnico?

Ko ti bo podjetje potrdilo napotnico, boš prejel/a SMS s povezavo do napotnice (odpre se ti PDF), vidna in dostopna pa je tudi na spletu.

Kako prekličem napotnico, če nisem delal/a?

V primeru, da napotnice nisi potreboval/a, nam to sporoči na e-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Ne pozabi napisati svojega imena in priimka ter podjetje, v katerem si opravljal/a delo.

Kaj če podjetje obišče inšpektor in zahteva papirno napotnico?

Če inšpektor zahteva papirno napotnico, jo podjetje poišče v e-poslovalnici in natisne.

Če inšpektor želi, da ti pokažeš napotnico, jo imaš na telefonu. Poiščeš SMS s povezavo do napotnice, ali se prijaviš v svoj profil, kjer najdeš .pdf pod Pregledom napotnic in zaslužkov. PDF lahko pokažeš ali si ga natisneš.

Ali imam lahko izdanih več napotnic za različna podjetja in več napotnic pri istem podjetju?

Če v podjetju opravljaš različna dela, imaš lahko izdanih več napotnic z različno vrsto dela.

Če delaš v več podjetjih, imaš lahko izdanih več napotnic za različna podjetja.

Ali moram s podjetjem poleg napotnice skleniti tudi pogodbo?

Posebne pogodbe o delovnem razmerju se med podjetji in študenti ne sklepa. Napotnica nadomešča pogodbo, zato ti ni treba sklepati dodatnih pogodb.


Zaslužki

Kakšna je minimalna urna postavka?

Poglej, koliko znaša trenutna minimalna urna postavka za delo študenta/dijaka.
Za hiter izračun bruto ali neto zaslužka smo pripravili enostaven kalkulator.
Na bančni račun prejmeš neto zaslužek.

Ali mi lahko podjetje zniža urno postavko za delo?

Podjetje ti ne sme znižati urne postavke za že opravljeno delo ali spreminjati pridobljenih pravic za nazaj.

Urno postavko lahko podjetje zniža oz. spremeni šele od takrat naprej, ko o tem obvesti študenta/dijaka.

Kaj pomeni, da zaslužke založite?

To pomeni, da za podjetja z dobro boniteto nakažemo denar takoj po tvojem končanem delu oziroma, ko podjetje odda obračun tvojih opravljenih ur.
Denar dobiš isti ali naslednji delovni dan, ko prejmemo obračun ur s strani podjetja, podjetje pa račun poravna v dogovorjeni valuti.
Če zaslužkov ne zalagamo, prejmeš nakazilo takrat, ko podjetje plača račun.
Poglej si posnetek, ki prikazuje razliko med založenim in nezaloženim zaslužkom: https://youtu.be/WkA6Ar8vEW0

V primeru, da plačila ni v dogovorjenem roku, se slišimo s podjetjem in se maksimalno potrudimo, da prejmeš plačilo čimprej.
Celoten pregled izplačil zaslužkov je zbran na tem mestu.

Kako pošljete obvestilo o nakazilu zaslužka?

Tisti dan, ko prejmeš denar na bančni račun, ti pošljemo tudi SMS obvestilo o nakazilu.
Zaslužke lahko vedno preveriš tudi tukaj.

Koliko prejmem na račun, če sem rezident RS in koliko, če nisem rezident RS?

Če si REZIDENT Republike Slovenije, prejmeš na bančni račun neto zaslužek. To pomeni, da se ti odvede 15,50 % od bruto zneska na napotnici za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se ti šteje v pokojninsko dobo.
Primer izračuna za REZIDENTA:
• opraviš 40 ur po 6,00 €/h bruto / 5,07 €/h neto
• nakazano dobiš 202,80 € neto
Pripravili smo enostaven kalkulator, kjer lahko izračunaš bruto ali neto urno postavko.
NEREZIDENTOM RS se od vsakega nakazila odvede:
• 15, 5 % prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
• 22,5 % akontacije dohodnine (le tistim študentom, ki prihajajo iz države, ki s Slovenijo nima podpisanega sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja)
Primer izračuna za NEREZIDENTA:
• opraviš 40 ur po 6,00 €/h bruto / 3,95 €/h neto za nerezidenta
• nakazano dobiš 158,10 € neto
V primeru, da ima Slovenija z državo, iz katere prihajaš podpisan sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, dobiš akontacijo povrnjeno. Pripravili smo enostaven kalkulator, kjer lahko izračunaš, kakšno bo tvoje nakazilo. Pri izračunu je pomembno, da izbereš državo iz katere prihajaš.
Za povračilo akontacije dohodnine potrebuješ:
• Obrazec KIDO 12. Predizpolnjenega ti lahko pošljemo po prejetju tvojega nakazila, le sporoči nam, da ga potrebuješ.
• Potrdilo o šolanju.
• Dokaz o rezidenstvu.
Vse tri obrazce dostaviš na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS), ki ti vračilo akontacije dohodnine vrne na tvoj bančni račun (do višine posebne osebne olajšave, ki velja za tisto koledarsko leto). FURS te lahko pozove, da moraš predložiti še kakšne dokumente.
Točne informacije, za katere države je možno vračilo akontacije, dobiš na davčnem uradu.

Ali mi podjetje lahko nakaže zaslužek za nazaj, če mi je status že potekel?

Da, podjetje ti lahko nakaže zaslužek za nazaj, saj si delo opravljal/a v času, ko si še imel/a status in veljavno napotnico.

Kam gredo prispevki od študentskega dela?

Vse prispevke, ki so zakonsko opredeljeni v celoti plača podjetje.
Poglej si, kateri prispevki so s tem plačani in koliko kdo dobi.


Pokojninska doba

Zakaj moram plačevati prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje?

Začasno in občasno delo dijakov in študentov je od 1.2.2015 vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaradi česar se pri nakazilu odvede 15,5 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se šteje v pokojninsko dobo.
Pripravili smo kalkulator, kjer lahko narediš informativni izračun pokojninske dobe.
Oglej si, kam gredo prispevki od študentskega dela.
V primeru, da si kot dijak ali študent pred opravljanjem začasnega in občasnega dela dijakov in študentov že obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan in bo v obvezno zavarovanje na kateri drugi podlagi (kot je npr. prostovoljno zavarovanje; zavarovanje iz naslova samozaposlitve, statusa družbenika ali prejemanja starševskega dodatka; ...), nam pošlji odločbo in ti za ta čas ne bomo odvajali prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Kako se šteje pokojninska doba?

Od bruto zaslužka se odvede 15,50 % za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se šteje v pokojninsko dobo. Klikni na informativni izračun.
V enem letu se dijaku/študentu lahko prizna največ 12 mesecev pokojninske dobe.
V pokojninsko dobo se štejejo vsa nakazila od 1. februarja 2015 naprej.

Ali je razlika med pokojninsko in delovno dobo?

Ja, pokojninska doba ni delovna doba.
POKOJNINSKA DOBA: Z delom prek študentskega servisa pridobiš pokojninsko dobo, ki se ti bo upoštevala, ko se boš upokojil/a. Ko se boš upokojeval/a, se ti bodo seštele vse pokojninske dobe – tista, ki si jo pridobil/a s študentskim delom in tista, ki jo pridobiš z redno zaposlitvijo. Prispevki, ki se odvajajo dijakom/študentom, so torej le prispevki za pokojninsko dobo.
DELOVNA DOBA: Pridobiš jo z delom v rednem delovnem razmerju.

Kdo vodi evidenco o pokojninski dobi in kje dobim izpis?

Evidenco vodi ZPIZ (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje).
Za informativni izračun pokojninske dobe klikni na kalkulator.
• Izračun pokojninske dobe je vezan na povprečno mesečno bruto plačo.
• Povprečna mesečna bruto plača za 2019 je znašala 1.753,84 EUR.
• 1 mesec pokojninske dobe se prizna za vsakih doseženih 60 % povprečne plače.
• V 1 letu se študentu prizna največ 12 mesecev pokojninske dobe.
• Pokojninska doba se izračunava v mesecih in dnevih.*


Izpis za preteklo leto je na ZPIZ-u dosegljiv aprila naslednje leto (npr podatek za leto 2020 je dostopen aprila 2021). Izpis o trajanju pokojninske dobe dobiš:

na območni enoti ZPIZ (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) ali
izpolniš posebno vlogo, ki jo pošlješ na območno enoto ZPIZ po elektronski ali navadni pošti.

Ali se tujcem odvede prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje?

Tujcem se prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,50 % odvede.

Ne odvede pa se v primeru, da gre za tujega državljana, ki je že vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na kateri drugi podlagi in to pred izdajo napotnice izkaže z ustreznim potrdilom tuje institucije, ki ni starejše od 30 dni.


Dohodnina

Kaj je dohodnina?

Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb.
Upoštevani so vsi obdavčljivi dohodki v koledarskem letu od 1. 1. do 31. 12.
Napovedi za odmero dohodnine ni treba oddajati, saj je postopek v celoti avtomatiziran.
Informativni izračun dohodnine si lahko narediš tukaj.

Kje naredim informativni izračun dohodnine in katere olajšave lahko uveljavljam?

Klikni na informativni izračun dohodnine.
Olajšave za leto 2021 in 2022 so naslednje:
Posebna osebna olajšava
• Znesek: 3.500 €
• Kdo je upravičen: Rezident, ki ima status študenta/dijaka.
• Starost: do 26 let Prizna se tudi študentu, ki je starejši od 26 let, če se vpiše na študij najpozneje v letu, ko je dopolnil starost 26 let, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa).
• Starši TE lahko uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana.
• Prizna se v celoti, tudi če le del koledarskega leta izpolnjuješ pogoje zanjo.


Splošna olajšava
• za letni zaslužek do 13.316,83 €: 3.500 € + (18.700,38 € - 1,40427 x skupni dohodek)
• za letni zaslužek nad 13.316,83 €: 3.500 €
• Starši te NE morejo uveljavljati kot vzdrževanega družinskega člana.
• Če te starši v svoji napovedi uveljavljajo vseh 12 mesecev, olajšavo izgubiš, če te uveljavljajo samo del leta, ti pripada sorazmeren del splošne olajšave.


Normirani stroški
• 10 % od bruto zaslužka študenta.
• So stroški, ki jih ni potrebno dokazovati.
• Za dohodke iz študentskega dela je to avtomatična olajšava in se prizna v vsakem primeru (tudi če nista izpolnjena pogoja za posebno olajšavo).


Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
• 15,5 % od bruto zaslužka študenta.
• Dijaki in študenti plačujete od bruto zaslužka na napotnici prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,5 %.


Dejanski stroški prevoza in nočitve
• Dejanske stroške prevoza in nočitve uveljavljaš tako, da do 5.2. pošlješ zahtevek, ki se vloži prek portala eDavki ali naknadno v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine.
Klikni na informativni izračun dohodnine.

Kaj vse se šteje v obdavčljive dohodke?

V obdavčljive dohodke se štejejo vsi dohodki, ki z zakonom izrecno niso oproščeni oz. izvzeti.

Obdavčljivi dohodki so:
• dohodek za opravljeno delo prek študentskega servisa,
• pokojnina po starših,
• različne nagrade,
• dohodki iz premoženjskih pravic (avtorski honorar ...),
• dobiček iz kapitala,
• katastrski dohodek,
• dohodki iz premoženja (dividende, obresti, najemnine).
Posebna osebna olajšava velja le za dohodke, pridobljene prek študentskega servisa, ne pa tudi za ostale dohodke (avtorski honorar, katastrski dohodek, dohodek iz premoženja, pokojnina po starših, nagrade).

Ali moram sam/a oddati dohodninsko napoved?

NE, napovedi za odmero dohodnine ti ni treba oddajati, saj je postopek v celoti avtomatiziran.
Če ti je bila med letom odvedena akontacija dohodnine in tvoji bruto dohodki niso presegli pripadajočih olajšav, ti napovedi za odmero dohodnine ni treba oddati, saj boš preveč plačano akontacijo dobil/a vrnjeno samodejno.
Obvestilo o letnem zaslužku (ki se upošteva pri obračunu dohodnine) ti je vsako leto dosegljivo na naši spletni strani najkasneje do 31.1.
Dejanske stroške prevoza in nočitve uveljavljaš tako, da do 5. 2. pošlješ zahtevek, ki se vloži prek portala eDavki ali na finančni urad.
Dejanske stroške lahko uveljavljaš tudi naknadno v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine.

Kaj se samodejno upošteva v dohodninski napovedi?

• Normirani stroški - 10 % od bruto zaslužka študenta
So stroški, ki jih ni potrebno dokazovati.
• Prispevek za pokojninsko in invlidsko zavarovanje - 15,5 % od bruto zaslužka študenta
Za dohodke iz študentskega dela je to avtomatična olajšava in se prizna v vsakem primeru tudi če nista izpolnjena pogoja za posebno olajšavo.
Dijaki in študenti plačujete od bruto zaslužka na napotnici prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,5 %.

Ali se štipendija šteje med obdavčljive dohodke?

Štipendija ni obdavčljiva, če je financirana iz proračuna (npr. državna štipendija) ali je štipendija kadrovska in ni višja od minimalne plače.
To pomeni, da se ne všteva v dohodke, od katerih je potrebno plačati akontacijo dohodnine.

Kaj pomeni, da lahko uveljavljam dejanske stroške prevoza in nočitve?

Uveljavljaš lahko tudi dejanske stroške prevoza in nočitve tako, da do 5. 2. pošlješ zahtevek, ki se vloži prek portala eDavki ali na finančni urad (Seznam uradov). Dejanske stroške lahko uveljavljaš tudi naknadno v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine.
PRIMER: Študent Janez opravlja delo prek e-Študentskega servisa in delodajalec ga je poslal na službeno pot z lastnim avtomobilom. Janezu delodajalec potne stroške povrne skupaj z zaslužkom. Janez lahko uveljavlja dejanske stroške, ki jih je imel s službeno potjo in si zniža svojo letno davčno osnovo. To pomeni, da Janezu ne bo treba čakati na prejem informativnega izračuna dohodnine in sestavljati ugovora, s katerim bi si lahko znižal davčno osnovo.

Koliko lahko zaslužim, da mi študentski servis ne odvede dohodnine?

Akontacija dohodnine se ne odvede za posamezno nakazilo enako ali manjše od 400 € bruto.
Izpolnjena morata biti dva pogoja:
• status študenta ali dijaka,
• starost do 26 let (posebna osebna olajšava se prizna tudi študentu, ki je starejši od 26 let, če se vpiše na študij najpozneje v letu, ko je dopolnil 26 let, in sicer za dodiplomski študij in enovit magistrski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa, za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa).
Akontacija dohodnine se ne odvede, če je nakazilo manjše ali enako 107,3 € bruto, ker se akontacija ne obračuna in ne odtegne v primeru, če je manjša od 20 € bruto.
Če ne izpolnjuješ zgoraj navedenih pogojev, ali če je nakazilo višje od 400 € bruto, se odvede akontacija dohodnine v višini 25 %. Dejansko je akontacija 22,5 %, ker se odštejejo od 25 % normirani stroški v višini 10 %.
Odvedeno akontacije dohodnine lahko dobiš delno ali v celoti povrnjeno pod pogoji iz Zakona o dohodnini.
Nerezidentom se akontacija dohodnine odvaja ob vsakem izplačilu.
Tisti, ki so iz držav, s katerimi ima Slovenija podpisan sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, lahko vložijo na FURS zahtevo za povračilo akontacije. Če si nerezident in nameravaš ostati v Sloveniji dlje časa, si uredi status rezidenta. Več informacij.

Ali dobim med letom odvedeno akontacijo dohodnine povrnjeno?

Med letom odvedeno akontacijo dohodnine lahko dobiš delno ali v celoti povrnjeno pod pogoji iz Zakona o dohodnini. Predvidoma 96 % vseh dijakov/študentov dobi povrnjeno celotno med letom plačano akontacijo.
Naredi si svoj izračun.
Nerezidentom se akontacija dohodnine odvaja ob vsakem izplačilu. Tisti nerezidenti, ki so iz držav, s katerimi ima Slovenija podpisan sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, lahko z obrazcem KIDO 12, ki ga vložijo na FURS, zahtevajo povračilo akontacije.
Naredi si izračun in poglej, če ima država, iz katere prihajaš, podpisan sporazum.
Po obravnavi vloge ti FURS v približno v enem mesecu povrne akontacijo dohodnine na tvoj bančni račun (do zneska posebne osebne olajšave, ki velja za tisto leto).
Več informacij si preberi na FURS-ovi spletni strani, tam najdeš tudi vse potrebne obrazce.

Kakšna je omejitev zaslužka za delo prek študentskega servisa?

Tvoj zaslužek prek študentskega servisa ni omejen.
To pomeni, da lahko zaslužiš, kolikor želiš, le da boš pri višjem zaslužku moral/a plačati dohodnino.
Preveri, kako lahko preprosto izračunaš dohodnino.

Kako je z dohodnino po dopolnjenem 26. letu?

Ko dopolniš 26 let, še vedno lahko delaš prek študentskega servisa, izjema so izredni dijaki (udeleženci izobraževanja odraslih), ki lahko delajo do 26 leta. Po tej starosti izgubiš posebno olajšavo v višini 3.302,70 € (za leto 2019) oz. 3.500 € (za leto 2020).

Posebna osebna olajšava se prizna tudi študentu, ki je starejši od 26 let, če se vpiše na študij najpozneje v letu, ko je dopolnil 26 let, in sicer za dodiplomski študij in enovit magistrski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa, za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa.
Če ne izpolnjuješ zgoraj navedenih pogojev ali če je nakazilo višje od 400 € bruto, se odvede akontacija dohodnine v višini 25 %. Dejansko je akontacija 22,5 %, ker se odštejejo od 25 % normirani stroški v višini 10 %.
Akontacija dohodnine se ne odvede, če je nakazilo manjše ali enako 107,3 € bruto, ker se akontacija ne obračuna in ne odtegne v primeru, če je manjša od 20 € bruto.

Ali je možno plačilo odmerjene dohodnine v obrokih?

Plačilo v obrokih je možno, odobri ga davčni organ na tvoj predlog.

Kaj potrebujem za vračilo davka (akontacije dohodnine), če sem nerezident?

Potrebuješ:
• potrdilo o šolanju;
• dokazilo o rezidentstvu iz države iz katere prihajaš (dobiš v svoji državi);
• KIDO 12 (po prejetem nakazilu nam napiši in pošljemo ti ga na tvoj e-mail).
Te tri dokumente pošlješ/odneseš na davčni urad Republike Slovenije, ki po obravnavi vloge povrne akontacijo dohodnine (do zneska posebne osebne olajšave, ki velja za tisto leto).
FURS lahko zahteva tudi druga dokazila o upravičenosti do povračila odvedene akontacije dohodnine. Če ti FURS vračilo odobri, ti odvedeno akontacijo nakažejo na tvoj bančni račun.

Katere davčne olajšave pripadajo nerezidentom?

Nerezidentom, ki delajo prek študentskega servisa pripada le posebna osebna olajšava v višini 3.500,00 € bruto.
Če si nerezident in nameravaš v Sloveniji ostati dlje časa, si lahko urediš status rezidenta Slovenije. Več informacij.

Kaj je obrazec KIDO 12 in kje ga dobim?

KIDO 12 je obrazec, s katerim nerezidenti Slovenije zaprosite za povračilo akontacije dohodnine (22,5 %).
Do povračila akontacije ste upravičeni tisti, ki prihajate iz držav, s katerimi ima Slovenija podpisan sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
Naredi hitri izračun in se prepričaj, če ima država, iz katere prihajaš podpisan sporazum.
KIDO 12 obrazec ti lahko pošljemo, ko plačilo za študentsko delo prejmeš na bančni račun. Zahtevaš ga lahko po vsakem nakazilu, enkrat mesečno, na koncu leta oziroma za obdobje zadnjih 5 let.
Ko boš želel/a oddati KIDO 12 za povračilo akontacije dohodnine nam to javi in ti ga pošljemo na e-mail, lahko pa si ga natisneš tudi na spletni strani FURSa.
Obrazec moraš potem odnesti na FURS ali ga poslati preko mobilne aplikacije.
Če ti FURS vračilo odobri, ti odvedeno akontacijo v roku enega meseca nakaže na tvoj bančni račun.
Več informacij si preberi na FURSOVI spletni strani.
Če si nerezident in nameravaš v Sloveniji ostati dlje časa, si lahko urediš status rezidenta Slovenije. Več informacij.


Predpisi za delo

Kdo lahko dela preko študentskega servisa?

OSNOVNOŠOLCI
Osnovnošolci lahko prvič delajo prek študentskega servisa, ko dopolnijo 15 let in se vpišejo v srednjo šolo.
DIJAKI
Redni dijaki, ki imajo status dijaka v Sloveniji ali tujini in so dopolnili 15 let.
REDNI IN IZREDNI ŠTUDENTJE
Študentje, ki imajo status rednega ali izrednega študenta v Sloveniji ali v tujini.
UDELEŽENCI IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH (IZREDNI DIJAKI)
• izredni dijaki, ki so mlajši od 26 let,
• se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in strokovnega izobraževanja,
• niso v delovnem razmerju,
• niso prijavljeni pri Zavodu za zaposlovanje kot brezposelne osebe,
• se ne izobražujejo v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.
TUJCI
Tujci, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Sloveniji in tujci, ki študirajo v Sloveniji.

Ali sem dolžan podpisati kakršnokoli pogodbo o zaposlitvi?

Delo prek študentskega servisa ni delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, zato tovrstne pogodbe nisi dolžan podpisati.

Ali obstaja omejitev števila delovnih ur študenta?

Zakon o delovnih razmerjih posebej ureja delo oseb, mlajših od 18 let, ki nadurnega dela ne smejo opravljati in lahko delajo največ 8 ur/dan (Zakonska podlaga 142. -146. člen ZDR-1):
• Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur/teden.
• Nadurno delo lahko traja največ 8 ur/teden, največ 20 ur/mesec in največ 170 ur/leto. Delovni dan lahko traja največ 10 ur.
• Podjetje ne sme naložiti dela preko polnega delovnega časa po 144. in 145. členu tega zakona: delavki ali delavcu v skladu z določbami tega zakona zaradi varstva nosečnosti in starševstva (185. člen), delavcu, ki še ni dopolnil 18 let.
Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov je delovni čas lahko neenakomerno razporejen. Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa, delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden.
Določba 146. člena tega zakona o prepovedi dela preko polnega delovnega časa velja tudi v primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa.
Poglej si, koliko ur lahko opravijo študenti in dijaki.

Kakšne so moje pravice in obveznosti po Zakonu o delovnih razmerjih?

Ker ne gre za pogodbo o zaposlitvi, nimaš vseh pravic in obveznosti, ki pripadajo delavcu na podlagi pogodbe o zaposlitvi, kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih. V primeru dela prek študentskega servisa se uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih o delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let ter o odškodninski odgovornosti.
Poglej si posnetek o pravicah in dolžnostih, ki jih imaš.

Kakšni predpisi veljajo za nočno delo študentov?

Zakon o delovnih razmerjih v 190. - 194. členu ZDR-1 določa, da delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ne sme delati ponoči med 22. uro in 6. uro naslednjega dne, v primerih opravljanja dela s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti pa med 24. in 4. uro naslednjega dne.
Za študente, ki so starejši od 18 let, te omejitve ni.

Kako je z delom mlajših od 18 let? So kakšne omejitve?

• V primeru, da si mlajši od 18 let in delaš vsaj 4,5 ure na dan, imaš pravico do odmora za malico 30 minut. Polnoletni imajo pravico do malice 30 minut, če delajo 8 ur na dan.
• Mlajši od 18 let ne smejo opravljati nadur. Delaš lahko največ 8 ur na dan in 40 ur na teden.
• Nočno delo za mladoletne ni dovoljeno. To pomeni, da imaš med 22. in 6. uro naslednjega dne pravico do počitka oz. ne smeš delati. Med dvema delovnima dnevoma imaš pravico do počitka 12 ur, ter do tedenskega počitka 48 ur.
• Opravljati ne smeš nobenih del, kjer so povečana tveganja za nesreče in nevarna dela. To so na primer: delo na višini, dvigovanje bremen, delo na izjemnem mrazu, vročini, ob hrupu ali vibracijah, izpostavljanje sevanjem.
• Mladoletni ne smejo prodajati tobačnih izdelkov.

Kdaj in zakaj sta podjetje in študent odškodninsko odgovorna?

Zakon o delovnih razmerjih v določa, da je delavec (v tem primer študent), ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo podjetju, le-to dolžan povrniti.

Ali je študent upravičen do povračila stroškov prevoza in malice?

Povrnitev stroškov za prehrano in prevoz na delo za študente zakonsko ni določena. Predlagamo, da se o tem dogovoriš s podjetjem že pred začetkom dela.
Praksa kaže, da imajo večja podjetja organizirano prehrano znotraj organizacije, povrnitev stroškov za prevoz na delo pa ostaja stvar dogovora.
Podjetje lahko študentu/dijaku povrne stroške prevoza tako, da mu to upošteva pri urni postavki, kar pomeni, da mora za ta znesek plačati vse prispevke in koncesijske dajatve od študentskega dela - se pravi tako, kot za ure, ki jih je študent/dijak opravil za tekoče delo.

Ali mora podjetje študentu plačati tudi odmor?

Med dnevnim delom ima študent, ki dela polni delovni čas (8 ur), pravico do odmora, ki traja 30 minut.
Študent, ki dela krajši delovni čas v skladu s 65. ali 67. členom tega zakona, vendar najmanj 4 ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, preživetim na delu.
Dolžina odmora se v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa določi sorazmerno z dolžino dnevnega delovnega časa. Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa. Čas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni čas in je plačan.


Moje izkušnje

Kako potrdilo »moje izkušnje« izgleda?

Potrdilo si lahko ogledaš tukaj.

Kaj so kompetence?

Kompetence pokažejo, kaj dejansko nekdo lahko naredi in njegov odnos do dela.
Pomenijo sklop znanj, veščin, razvijanje sposobnosti, spretnosti in tudi osebnostnih lastnosti, vrednot, motivacije, samopodobe, čustev, vzorcev razmišljanja ipd.
Kažejo se v uspešno opravljenem delu glede na postavljene zahteve, v ravnanju na različnih delovnih in tudi življenjskih situacijah.

Ali delodajalci priznavajo delovne izkušnje, pridobljene s študentskim delom?

Delodajalci čedalje bolj upoštevajo izkušnje, pridobljene z delom v času študija.
Po naših podatkih večina delodajalcev meni, da je delo preko študentskega servisa v času šolanja koristna izkušnja za zaposlitev.
Mnogi študentje v zadnjih letnikih pred koncem študija opravljajo dela, povezana s smerjo študija.
V procesu selekcije delodajalci vse pogosteje iščejo dokaze, da ima nekdo razvite kompetence za uspešno opravljanje dela v okviru dosedanjih izkušenj. S tem dobijo potrditev in dokaz, da bo študent ali dijak lahko delovno nalogo opravil tako, kot se na delovnem mestu pričakuje.

Ali delodajalec lahko preveri zabeležene izkušnje? Kako?

Da. V primeru, da bi delodajalec želel preveriti verodostojnost zabeleženih izkušenj, lahko to kadarkoli preveri pri kadrovski službi na e-Študentskem Servisu - piše na mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Kako naj izberem ustrezne kompetence?

Kompetence se merijo in obravnavajo glede na specifično delovno nalogo, ki si jo opravljal/a na določenem delovnem mestu. Pomembno je, da se bo pri izbiri kompetenc predstavljaš sebe in tako izbereš pravilne kompetence, ki bodo tudi ključne za želeno zaposlitev.

Zabeleženo imam administrativno delo, delam pa v trženju. Kako si lahko uredim ustrezno kompetence?

Delo, ki je zabeleženo, je odvisno od tega, kakšno napotnico si naročil/a pred pričetkom dela. Če ti na napotnici piše, da si pri podjetju delal/a administrativna dela, se ti zabeležijo kompetence, ki so primerne administrativnim delom.
Če delaš trženje ti predlagamo, da naročiš novo napotnico, da se ti izpišejo kompetence, ki sodijo k trženju.

Kaj je evidenca študentskega dela EDI?

V evidenci študentskega dela lahko najdeš vse delovne izkušnje, ki so bile pridobljene s študentskim delom od junija 2019 naprej. V evidenci so zbrani podatki o študentskem delu in pridobljene kompetence, potrdilo lahko priložiš ob iskanju študentskega dela in prve zaposlitve. Skrbnik evidence je Študentska organizacija Slovenije, več informacij.

Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija.


Logo EKP socialni sklad SLO    logo mddsz center