Regijski center za dostojno delo Ljubljana (RCDDL)
Naslov: Dimičeva ulica 9, 1000 LjubljanaRegijski center za dostojno delo Ljubljana bo namenjen informiranju, svetovanju in povezovanju za vse ključne akterje na trgu dela, promociji koncepta dostojnega dela, izvedbi analiz in raziskav značilnosti in trendov na trgu dela na področju zahodne kohezijske regije, organizaciji in evalvaciji projektnih aktivnosti.
Uporabniki bodo imeli neposreden dostop do svetovalcev oz. zaposlenih na projektu. RCDDL bo na voljo za osebni obisk in osebna svetovanja.
 |
Projekt Regijski center za dostojno delo Ljubljana - RCDDL se je 30. 09. 2022 zaključil. Za vse informacije o projektu se lahko obrnete na [email protected] |  |
"Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija."
 |
 |
Še zadnja novica...
Projekt Regijski center za dostojno delo Ljubljana - RCDDL se je s 30. 09. 2022 po petih letih delovanja zaključil, a vsi vključeni bomo še naprej spodbujali uveljavitev koncepta dostojnega dela za vse ciljne skupine....
Ob zaključku projekta so bila pripravljena tudi priporočila oblikovalcem politik, kjer so opredeljeni izzivi, ki bi jih bilo potrebno na ravni Slovenije preučiti ter čim prej pristopiti k dejanskemu uresničevanju zastavljenih ciljev v okviru koncepta dostojnega dela.
Projekt Regijski center za dostojno delo Ljubljana - RCDDL se je s 30. 09. 2022 po petih letih delovanja zaključil, a vsi vključeni bomo še naprej spodbujali uveljavitev koncepta dostojnega dela za vse ciljne skupine, saj verjamemo, da mora DOSTOJNO DELO POSTATI TEMELJ NAŠE DRUŽBE!
V okviru regijskega stičišča Ljubljana (RCDDL) so se izvajala osebna, telefonska in elektronska svetovanja, delavnice in izobraževanja. Deležniki na trgu dela (delodajalci, delavci, mladi, brezposelni in iskalci zaposlitve) so lahko koristili anonimiziran spletni klepet, e-svetovanje in izobraževanja v živo in v obliki webinarjev. Koncept dostojnega dela so skozi celotno obdobje medsebojnega sodelovanja krepili ambasadorji dostojnega dela, deljenje dobrih praks ter aktivnosti za povečanje ozaveščanja in informiranja vseh ciljnih skupin.
V petletnem obdobju izvajanja projektnih aktivnosti je bilo izvedenih 61 izobraževalnih delavnic, 20 mreženjskih dogodkov, več kot 22.000 svetovanj o različnih tematikah – delovno razmerje, delovni čas, prejemki iz delovnih razmerij, bolniške odsotnosti, davki in prispevki, interventni ukrepi za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, upokojevanje, komunikacija na delovnem mestu, varnost in zdravje, mediacija, načrtovanje kariere, študentsko delo, atipične oblike dela, delo tujcev in še mnoge druge.
Na spletni strani pod zavihkom knjižnica lahko najdete različna gradiva, ki so nastala v okviru projekta. Ob zaključku projekta so bila pripravljena tudi priporočila oblikovalcem politik, ki jih v skrajšani obliki lahko preberete tukaj -->PDF Priporočila oblikovalcem politik<--. Za vse dodatne informacije o projektu pa nam lahko pišete na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
7. oktobra bomo obeležili svetovni dan dostojnega dela.
Projekt Regijski center za dostojno delo Ljubljana - RCDDL se bo s 30. 09. 2022 sicer zaključil, a vsi vključeni bomo še naprej spodbujali uveljavitev koncepta dostojnega dela za vse ciljne skupine, saj verjamemo, da mora DOSTOJNO DELO POSTATI TEMELJ NAŠE DRUŽBE!
Spoznaj kršitve, s katerimi se srečujejo mladi in najdi ključ do rešitve, kako pobegniti pred njimi.
• Vsak dan od 7. 10. - 23. 10. 2022 med 10:00 in 20:00 (5 terminov na dan)
• Sodelujejo lahko ekipe v sestavi 3-6 oseb.
• Escape room je primarno namenjen mladim med 13 in 30 letom.
• Če nimaš ekipe, piši na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. in povezali te bodo v skupino.
• Za udeležbo ni potrebno nobeno predhodno znanje ali fizična sposobnost.
Na 3. Obalnih kadrovskih izzivih je bilo letos govora o zaposlovanju mladih v Sloveniji in Evropi. Maruša Goršak z e-Študentskega Servisa je udeležencem predstavila projekt Regijski center za dostojno delo Ljubljana in raziskavo o pričakovanjih mladih do študentskega in rednega dela, ki smo jo pripravili v okviru projekta. Nad rezultati so bili udeleženci presenečeni. Mladi:
• od delodajalcev pričakujejo več povratne informacije, vključenost, prilagodljivost;
• so bolj družbeno angažirani, znajo se postaviti zase, povedo, kaj si mislijo in kaj jih moti;
• imajo dokaj jasno postavljene karierne (življenjske) cilje, v skladu s katerimi izbirajo tudi študentsko delo;
• navdušeni so nad podjetništvom, a si jih največ vseeno želi varne zaposlitve za nedoločen čas;
• pričakovana začetna plača je med 1.000 in 1.500 evrov neto, toda pomembnejše od tega se jim zdi možnost učenja, napredovanja, dobri odnosi in usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja.
Hvala Ljudska univerza Koper in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije za povabilo in prijetno druženje.
Po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja se višina, do katere se povračilo stroškov za prehrano med delom ne všteva v davčno osnovo, zvišuje z 6,12 EUR na 7,96 EUR za vsak dan, ko je delojemalec na delu prisoten štiri ure ali več. Prav tako se zvišuje višina povračila stroškov za prehrano med delom, ki se ne všteva v davčno osnovo, za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu, in sicer iz 0,76 EUR na 0,99 EUR.
Spremembi se začneta uporabljati za povračila stroškov za prehrano med delom za september 2022.
Skupina proaktivnih študentk se je lotila problematike o kateri se govori zelo malo. Gre za spolno nadlegovanje v času opravljanja študentskih del, s katerim so imele tudi same izkušnjo, a niso našle ustrezne podpore.
Kaj šteje za spolno nadlegovanje na delovnem mestu, kam po pomoč in kateri členi delovnopravne zakonodaje veljajo tudi za študentsko delo si lahko preberete v njihovi zloženki ZgrabiZaInfo.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-1), ki med drugim na novo opredeljuje pojem delavca in predvideva podrobnejše vodenje evidenc o izrabi delovnega časa. Sprememba zakona s širšo definicijo delavca vpliva tudi na področje študentskega dela in vodenja evidenc delovnega časa, največ vprašanj pa imajo podjetja, ki zaposlenim omogočajo fleksibilen delovni čas in/ali delo na daljavo.
Deležnike pozivajo, da do 27. avgusta posredujejo pripombe na predlog novele zakona na e-naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
Več informacij: https://www.domovina.je/golobova-vlada-bi-uvedla-obvezno-stempljanje-podjetniki-se-drzijo-za-glavo-to-so-prezivete-metode2/
Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so pripravili pregled stanja na trgu študentskega dela v študijskem letu 2020/2021. Na podlagi letnega poročila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter letnih poročil koncesionarjev za posredovanje začasnih in občasnih del dijakov in študentov (študentskih del), predstavljajo kratek povzetek o trgu študentskega dela v letu 2021. Po izjemnem nihanju trga v “koronskem” letu 2020 se je stanje v letu 2021 nekoliko stabiliziralo, še bolj pa je to pričakovati v letu 2022.
Več informacij: https://www.soum.si/izboljsanje-stanja-na-trgu-studentskega-dela/
Vabljeni k ogledu našega drugega videa z vsebino dostojnega dela:
 |
 |
Prejemke iz delovnega razmerja delimo v naslednje skupine:
Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Del plače je lahko tudi plačilo iz naslova poslovne uspešnosti, če je tako določeno v kolektivni pogodbi.
Višina dodatka za delovno dobo je odvisna od števila let delovne dobe in višine odstotka osnovne plače delavca. Kolektivne pogodbe dejavnosti določajo, da se upošteva ali skupna delovna doba ali pa samo delovna doba pri delodajalcu, ki je izplačevalec dodatka za delovno dobo.
Delodajalec izplača del plače za poslovno uspešnost na način, ki ga določi sam, v primeru, da je pri delodajalcu organiziran sindikat pa se o izplačilu tega dela plače dogovori s sindikatom. Od 1.1.2017 dalje se pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz 12. alineje 1. točke 44. člena Zakona o dohodnini ta del plače lahko izplača, ne da bi se obračunala dohodnina.
Del plače za delovno uspešnost se izplačuje na osnovi kriterijev in meril, ki so v aktih delodajalca ali v kolektivni pogodbi delodajalca določeni za vsako delovno mesto.
Delodajalec lahko izplača dodatek za stalnost pri delodajalcu, vendar ta dodatek za stalnost ne nadomestil dodatka za delovno dobo.
Več informacij pozna naš robotek