Regijski center za dostojno delo Ljubljana (RCDDL)
Naslov: Dimičeva ulica 9, 1000 LjubljanaRegijski center za dostojno delo Ljubljana bo namenjen informiranju, svetovanju in povezovanju za vse ključne akterje na trgu dela, promociji koncepta dostojnega dela, izvedbi analiz in raziskav značilnosti in trendov na trgu dela na področju zahodne kohezijske regije, organizaciji in evalvaciji projektnih aktivnosti.
Uporabniki bodo imeli neposreden dostop do svetovalcev oz. zaposlenih na projektu. RCDDL bo na voljo za osebni obisk in osebna svetovanja.
 |
Delovnik: torek, sreda in četrtek od 13:00 do 15:00. |  |
Telefonski kontakti:
Telefonska številka za svetovanje dijakom in študentom je: 01 72 98 386.
Telefonska številka za svetovanje brezposelnim in delavcem je: 04 23 19 800.
Telefonska številka za svetovanje delodajalcem je: 01 56 852 81.
"Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija."
 |
 |
Delavnice, okrogle mize, konference in dogodki.
V obdobju januar – november 2018 smo partnerji v projektu RCDDL izvedli 15 delavnic za različne ciljne skupine, ki se jih je skupno udeležilo 198 udeležencev. Poleg tega smo v jeseni organizirali 3 mreženjske dogodke z aktualnimi tematikami, ki se jih udeležilo 51 udeležencev. Trenutno pripravljamo plan izobraževanja za leto 2019, in ker si želimo čim bolj nasloviti potrebe ciljnih skupin projekta (delodajalcev, zaposlenih in brezposelnih, mladih – dijakov in študentov) bomo veseli tudi vaših predlogov.
Nekaj vtisov z zadnjega mreženjskega dogodka z naslovom »Kako Uber, Upwork in influencerji spreminjajo trg dela? Aktualni izzivi na trgu (dostojnega) dela«
Vabimo k branju zanimivega članka, ki govori o izgorelosti (mladih): »Izgorelost je etični problem. Izhaja iz zahtev do drugih, nepriznavanja dobrega dela, neskladnosti naših besed in dejanj. Vprašanje tako ne more biti, kako lahko preprečim svojo izgorelost, ampak tvojo. Rešitev niso le boljša delovna mesta, ampak tudi, da moramo postati boljši ljudje« (Jonathan Malesic v The New Republic).
Več na: https://www.mladina.si/189096/
ZLUS (Zveza ljudskih univerz Slovenije) vas vabi, da se jim pridružite na zaključni konferenci, ki bo potekala 15. februarja 2019, od 9.00 do 15.00 v Kongresnem centru Brdo, kjer vam bodo predstavili rezultate projektov ter zgodbe, ki so jih pisala podjetja in udeleženci programov.
Več informacij in prijave tukaj: https://www.zlus.si
V živo se lahko sejmu pridružite v sredo, 13. 2. 2019, od 10. do 18. ure po srednjeevropskem času (CET). Trenutno sodeluje že več kot 60 preverjenih delodajalcev s skoraj 100 prostimi delovnimi mesti na Cipru, v Franciji, Grčiji, na Hrvaškem, v Italiji, na Malti, Portugalskem, v Španiji in v Sloveniji.
Obeta se pester program:
· predstavitve delodajalcev in prostih delovnih mest
· predstavitve delovnih in življenjskih pogojev po državah,
· možnost spletnih pogovorov z nekaterimi delodajalci ali svetovalci EURES,
· spremljanje drugih zanimivih vsebin, povezanih z zaposlovanjem na področju turizma
Več informacij in prijave: https://www.ess.gov.si/eures/slovenski_eures/
Vpisna mesta razpisujejo štirje javni visokošolski zavodi ter 13 zasebnih visokošolskih zavodov s koncesijo. Ti za prihodnje študijsko leto 2019/20 razpisujejo 18.632 vpisnih mest za vpis v 1. letnik rednega in izrednega študija, in sicer 16.412 mest za državljane Republike Slovenije in državljane držav članic Evropske unije (EU) ter 2.220 mest za tujce iz držav nečlanic EU in Slovence brez slovenskega državljanstva. V primerjavi z lanskoletnim razpisom visokošolski zavodi razpisujejo 102 vpisnih mest manj za redni študij, medtem ko se število mest za izredni študij povečuje za eno mesto. Povečujejo se vpisna mesta za vpis v 1. letnik za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce iz držav nečlanic EU v primerjavi z lanskim letom.
Ali obstaja finančni donos na trajnost? Ali lahko podjetje izboljša svojo finančno uspešnost, če se bolj osredotoča na okolje, zaposlene in dobavitelje ter skupnost, v kateri deluje? Ali bo priprava celovitih trajnostnih poročil povečala donose?
Odgovor na vsa ta vprašanja je DA, tako je namreč ugotovila študija, ki jo je prejšnji teden objavil Center za trajnost in odličnost, svetovalna organizacija na področju trajnosti. Besedilo celotne študije v angleškem jeziku lahko najdete tukaj: https://www.triplepundit.com/
 |
 |
Prejemke iz delovnega razmerja delimo v naslednje skupine:
Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Del plače je lahko tudi plačilo iz naslova poslovne uspešnosti, če je tako določeno v kolektivni pogodbi.
Višina dodatka za delovno dobo je odvisna od števila let delovne dobe in višine odstotka osnovne plače delavca. Kolektivne pogodbe dejavnosti določajo, da se upošteva ali skupna delovna doba ali pa samo delovna doba pri delodajalcu, ki je izplačevalec dodatka za delovno dobo.
Delodajalec izplača del plače za poslovno uspešnost na način, ki ga določi sam, v primeru, da je pri delodajalcu organiziran sindikat pa se o izplačilu tega dela plače dogovori s sindikatom. Od 1.1.2017 dalje se pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz 12. alineje 1. točke 44. člena Zakona o dohodnini ta del plače lahko izplača, ne da bi se obračunala dohodnina.
Del plače za delovno uspešnost se izplačuje na osnovi kriterijev in meril, ki so v aktih delodajalca ali v kolektivni pogodbi delodajalca določeni za vsako delovno mesto.
Delodajalec lahko izplača dodatek za stalnost pri delodajalcu, vendar ta dodatek za stalnost ne nadomestil dodatka za delovno dobo.
Več informacij pozna naš robotek